Barbara Bajd: GLIVE NISO SAMO GOBE

Barbara Bajd: GLIVE NISO SAMO GOBE
ISBN: 978-961-6882-70-5
Spletna cena: 18,90 EUR
z 5 % DDV
Količina: 

Glive niso samo gobe - svet gliv zelo raznovrsten. Glive so strupene plesni, ki se

razrastejo na kruhu in sadju, ali pa so to plemenite plesni, ki dajo siru gorgonzoli značilno

aromo in okus. Nekatere glive izločajo penicilin in nas tako varujejo pred bakterijami.

Antibiotike zaužijemo, kadar zbolimo za okužbami.

Glive so tudi koristne glive kvasovke, ki omogočajo, da kruh vzhaja ali sodelujejo pri

nastanku piva in vina.

Najbolj poznane so seveda gobe, ki jih uporabljamo v prehrani za pripravo okusnih jedi.

Vendar pozor! Vse gobe niso užitne. Med njimi so strupene in celo smrtno nevarne!

Glive pa postajajo tudi naša prihodnost. Z uporabo trajnostno naravnane glivne

biotehnologije lahko glive uporabimo pri proizvodnji hrane, zdravil, pralnih praškov,

goriva, zdravil in drugih izdelkov kemične, tekstilne in farmacevtske industrije.

 

V zbirki izobraževalnih vodnikov je v letu 2020 izšla nova knjiga GLIVE NISO SAMO GOBE.

Verjetno ste že kdaj opazili na starem kruhu, marmeladi ali na sadju sivozeleno koprenasto plast. To je plesen, ki se razrase na hrani, in zato ta hrana ni več užitna oziroma je včasih celo strupena. Po drugi strani pa lahko siru med zorenjem dodamo plemenito plesen in dobimo okusne vrste sira, kot so na primer gorgonzola, kamamber ali brie. Plesni uvrščamo med glive. Prav tako med glive uvrščamo kvasovke, ki jih uporabljamo za peko, da je kruh rahel in s tem bolj okusen. Kvasovke sodelujejo tudi pri alkoholnem vrenju, pri nastanku piva ali vina. Med glivami so tudi nam najbolj znane gobe, ki jih pozno poleti ali jeseni mnogi nabirajo za prehrano. Toda pozor! Vse gobe niso užitne. Med njimi so strupene in celo smrtno nevarne!

Poleg vsega navedenega imajo glive izredno pomembno vlogo v naravi kot razkrojevalci in s tem omogočajo kroženje snovi v ekosistemu. Glive so edini organizmi, ki so sposobni razgraditi lignin z encimi, ki jih izločajo. Ker mnoge živijo v sožitju z drevesnimi koreninami, omogočajo drevesom povečano oskrbo z vodo in mineralnimi snovmi, same pa od drevesa dobijo organske snovi, ki jih potrebujejo za življenje, saj jih same ne morejo sintetizirati.

Nekatere glive so zdravilne, druge povzročajo bolezni (patogene) oziroma so strupene, poznamo pa celo glive, ki vsebujejo snovi, ki zmedejo naš živčni sistem, povzročajo privide in nenavadno obnašanje (halucinogene glive).

Glive so pomembne v farmaciji, saj z njihovo pomočjo pridobivamo antibiotike, nekatere imajo tudi zdravilne učinke. Glive lahko povzročajo različne bolezni na rastlinah in tudi na človeku.

V zadnjem času postajajo tudi gospodarsko pomembne za proizvodnjo hrane, gradbenega materiala, tekstila, usnja in pohištva. Nekatere so sposobne razgraditi stupene snovi, ki smo jih vnesli v okolje, in z njimi lahko očistimo onesnaženo prst in podtalnico.

Na seznamu v knjigi opisanih gliv so tudi vrste:

  1. jesenski goban (Boletus edulis)
  2. orjaški dežnik (Macrolepiota procera)
  3. žvepleni lepoluknjičar (Laetiporus sulphureus)
  4. velika vlažnica (Hygrocybe punicea)
  5. lovkasta mrežnica (Clathrus archeri)
  6. užitni smrček (Morchella esculenta)
  7. rdeča mušnica (Amanita muscaria)
  8. svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum)
  9. koruzna snet (Ustilago maydis)
  10. glive kvasovke

 

Knjiga za mlade z naslovom Glive niso samo gobe je zelo koristna in prispeva k večjemu

poznavanju gliv, ki so tako v izobraževanju kot v raziskovanju pri nas še vedno zapostavljene.

Vsekakor glive postajajo vse bolj pomembne in predstavljajo velik potencial za človeštvo,

ki bi ga morali v večji meri uporabiti v prid človeka in okolja. Še zlasti obetajoče so v

biotehnologiji (mikotehnologiji) ravnanja z odpadki, remediaciji okolja, v farmaciji ter kot

prehranska dopolnila v zdravilstvu.

prof. dr. Franc Pohleven

Copyright MAXXmarketing Webdesigner GmbH